4. Starševsko varstvo in družinski prejemki

4.1.        Dopust

4.2.        Starševsko nadomestilo

4.3.        Pravice iz naslova krajšega delovnega časa

4.4.        Pravica do plačila prispevkov zaradi zapustitve trga dela

4.5.        Družinski prejemki

4.1.        Dopust

 

Dopust zajema različne vrste dopusta, vsem pa je skupno, da je to pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma nege in varstva otroka tiste osebe, ki otroka dejansko neguje in varuje. Trajanje posamezne vrste starševskega dopusta je določeno v koledarskih dnevih.

 Vrste starševskega dopusta

1.   Materinski dopust

2.   Očetovski dopust

3.   Starševski dopust

 

4.1.1.     Materinski dopust

 

Materinski dopust je dopust, namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Pravico do materinskega dopusta ima mati otroka, pod določenimi pogoji pa tudi oče otroka ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka.
 
Materinski dopust traja 105 dni. Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. 
 
Če mati ne nastopi porodniškega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom.

Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
 
Oče uveljavlja pravico do materinskega dopusta, če mati otroka:

  • umre
  • zapusti otroka ali
  • če je po mnenju pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za nego in varstvo otroka.

Če je mati mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke lahko z njenim soglasjem uveljavlja pravico do materinskega dopusta oče otroka ali s soglasjem očeta in matere eden od starih staršev.
 
Oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka (105 dni zmanjšanih za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom). Dopust se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka nastopi materinski dopust.
 
Materinski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.
 
Pri uveljavljanju pravice do materinskega dopusta morate biti pozorni na:

  • največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na vašem centru za socialno delo, kjer vam bodo izročili obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta (lahko jih natisnete tudi z našega spletišča) in vas seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo
  • najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom materinskega dopusta o tem obvestite vašega delodajalca
  • če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to treba storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča; v tem primeru naj obvesti delodajalca kateri od vaših sorodnikov oziroma zaprosite za pomoč zdravstveno službo
  • če ste oče ali druga oseba ali eden od starih staršev in boste uveljavljali pravico do materinskega dopusta, morate obvestiti delodajalca najkasneje v roku treh dni od nastopa razloga za izrabo materinskega dopusta
  • če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu materinskega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja

4.1.2.        Očetovski dopust

 Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka.

 

Trajanje očetovskega dopusta

Očetovski dopust traja 30 koledarskih dni.

Koriščenje dopusta

Oče izrabi prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu oziroma pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Če jih izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, npr. ob rojstvu otroka.
 
Oče izrabi drugi del očetovskega dopusta v trajanju največ 15 koledarskih dni v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center.
  

Koriščenje dopusta za očete otrok, rojenih pred 1. 5. 2018

Prvih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. 1. 2018 ima oče pravico še do 15 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Pravice do neplačanega očetovskega dopusta ni več.
 
Plačane dneve očetovskega dopusta lahko uveljavljajo tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izkoristili neplačanega dela očetovskega dopusta, tudi če so v letu 2016 že pridobili pravico do 5 plačanih dni oziroma v letu 2017 do 10 plačanih dni. Če so jih že izkoristili, bodo imeli možnost izrabiti še 5/10 dni. Če pa teh 5/10 plačanih dni še niso izkoristili, pa bodo lahko izrabili 15 dni v strnjenem nizu.
  

Kje se uveljavlja očetovski dopust

Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo z vlogo. Center prizna pravico do očetovskega dopusta z odločbo. V vlogi še ni potrebno navesti datumov izrabe dopusta. Po izrabi oče sporoči datume na center za socialno delo zaradi izplačila nadomestila.

 
Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva.
  
  

Ne glede na to, lahko očetovski dopust, če ga oče ni izrabil, pod enakimi pogoji izrabijo tudi:

  • druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka,
  • zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust.

 

 Očetovski dopust lahko oče izrabi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, v strnjenem nizu (brez prekinitev) ali po dnevih. 

Pri uveljavljanju pravice do očetovskega dopusta morate biti pozorni:

  • najkasneje dan pred nastopom očetovskega dopusta (po rojstvu otroka) se oglasite na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala pravico do materinskega dopusta oziroma ji je bila priznana pravica do materinskega dopusta
  • vlogo si lahko natisnete tudi z našega spletišča
  • najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite vašega delodajalca o nameri izrabe dopusta
  • ker se pravica do očetovskega dopusta pridobi šele po rojstvu otroka, vlogi priložite obvestilo porodnišnice o rojstvu otroka oziroma rojstni list otroka
  • v primeru zunajzakonske skupnosti je treba za uveljavljanje te pravice po rojstvu otroka predložiti zapisnik o priznanju očetovstva
  • o izrabi 15 dni očetovskega dopusta po koncu starševskega dopusta za tega otroka mora oče obvestiti center za socialno delo zaradi izplačila nadomestila.

 

 

 

4.1.3.     Starševski dopust

 

Starševski dopust je dopust, ki je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno (takoj) po poteku materinskega dopusta.
 
Pravico ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka.
 
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.

 

Primer: Mati lahko izrabi 260 dni, če oče nanjo prenese vseh 130 dni starševskega dopusta. O tem morata skleniti dogovor. Oče lahko izrabi največ 230 dni, če mati nanj prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa zapade, če jih ne izrabi mati. O tem morata skleniti dogovor. Le izjemoma lahko oče izrabi vseh 260 dni (kadar je mati umrla, zapustila otroka, ni zavarovana za starševsko varstvo…).

 
Pravica posvojiteljev do starševskega dopusta:

  • Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega razreda osnovne šole otroka v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, v istem obsegu in trajanju kot starša. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi.
  • Pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

 

Dopust se lahko podaljša:

  • ob rojstvu dvojčkov se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni tudi ob posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let 
  • ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust se ob posvojitvi več hkrati živo rojenih otrok ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni
  • ob rojstvu nedonošenčka – starševski dopust se podaljša za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni
  • ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije); ta pravica se lahko uveljavlja do otrokovih 18 mesecev starosti
  • starša ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole – starševski dopust se podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni.

Zgoraj naštete pravice se seštevajo.  

 


Primer: Če mati rodi dvojčke in doma že varuje tri otroke, ki še niso zaključili prvi razred osnovne šole, bo njen dopust lahko daljši za 150 dni – 90 dni zaradi rojstva dvojčkov in 60 dni zaradi varstva in vzgoje že pred rojstvom dvojčkov rojenih treh otrok do konca prvega razreda osnovne šole.



Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Trajanje starševskega dopusta se ne podaljša pri izrabi v obliki delne odsotnosti iz dela.
Starševski dopust lahko koristi eden od staršev otroka, lahko pa za istega otroka tudi oba starša. Starša se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor (v njem natančno določita obdobje in način izrabe dopusta) skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Če se starša ne moreta dogovoriti, kdo bo koristil pravico do starševskega dopusta ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center za socialno delo in pri tem upošteva koristi otroka.

 

Starševski dopust starša koristita izmenično – ne hkrati, razen ob rojstvu:

  • dveh ali več živorojenih otrok,
  • otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
  • otroka v družini, v kateri starše že vzgajata najmanj dva otroka do dokončanega prvega razreda najstarejšega otroka.

Del starševskega dopusta (največ 75 dni) lahko starša tudi preneseta in izrabita najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka.


Druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka, ima pravico do starševskega dopusta v obsegu kot ga imata mama in oče, vendar zmanjšan za toliko dni, kolikor dni sta mati ali oče pravico do dopusta za nego in varstvo otroka že izrabila. 

 

Pravico do starševskega dopusta ima lahko v soglasju z materjo in očetom otroka tudi eden od starih staršev otroka, v primeru, da je mati otroka mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke dijakinje oziroma študentke... Starševski dopust je enako dolg, kot to velja za mater ali očeta, zmanjšan za toliko dni, kot sta ga mati ali oče otroka že izrabila, in ga lahko koristi le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.

 

Pri uveljavljanju pravice do starševskega dopusta morate biti pozorni na:

  1. vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo, in vlogi priloži dogovor staršev in delodajalcev
  2. podaljšanje dopusta je potrebno uveljavljati že z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta
  3. izjemoma lahko pravico do daljšega starševskega dopusta uveljavlja eden od staršev naknadno, in sicer za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, vendar najkasneje do 18. meseca starosti otroka


Pravico do starševskega dopusta uveljavljate na centru za socialno delo hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta oziroma do očetovskega dopusta, sicer pa 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Vlogo si lahko natisnete tudi z našega spletišča

  
Posvojitelji uveljavljajo starševski dopust najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta.

4.2.        Starševsko nadomestilo

 

Starševsko nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo.

 

Vrste starševskega nadomestila so:

1.   materinsko nadomestilo

2.   očetovsko nadomestilo

3.   starševsko nadomestilo

 

Pravico do starševskega nadomestila imajo:

·    tiste osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta

·    osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta.

Upravičenci do starševskega nadomestila, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, so v času prejemanja starševskega nadomestila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Upravičenci so tudi zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev, za povračilo potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.

Tudi upravičenci do starševskega nadomestila, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja starševskega dopusta, so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.

Pravica do starševskega nadomestila izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in prejemanje delnega plačila za izgubljeni dohodek po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

 

Če zavarovanec izpolnjuje z zakonom  naštete pogoje, mu pripada:

1.   v času materinskega dopusta - pravica do materinskega nadomestila

2.   v času očetovskega dopusta - pravica do očetovskega nadomestila,

3.   v času starševskega dopusta - pravica do starševskega nadomestila

Starševsko nadomestilo pripada za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je zavarovanec na starševskem dopustu, kot tudi za praznične in druge proste dni, določene z zakonom.

Če se posamezna vrsta starševskega dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu pripada pravica do starševskega nadomestila v sorazmernem delu delne odsotnosti z dela.

Višina starševskega nadomestila

Osnova za izračun posamezne vrste starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prve vloge za eno od vrst starševskega dopusta, kar je na primer: plača, nadomestilo plače kot na primer bolniško nadomestilo, nadomestilo za nego otroka oziroma družinskega člana, starševsko nadomestilo, nadomestilo za brezposelnost, denarna pomoč v času brezposelnosti.

Za izračun osnove za posamezno vrsto starševskega nadomestila se ne glede na obračunane prispevke ne štejejo:

·    prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela

·    prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer: dnevnice, kilometrine, prevoz na delo)

·    regres za letni dopust

·    nagrade ob delovnih jubilejih

·    prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki

·    odpravnine

·    prejemki zaradi upokojitve, prejemki v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev in

·    drugi prejemki, ki so bili izplačani delavcu poleg njegove plače.

Če prispevki za starševsko varstvo upravičencu niso bili obračunani za vseh zadnjih 12 mesecev oziroma če so bili upravičenci zavarovani najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55 odstotkov vrednosti minimalne plače z uskladitvami iz 2. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – Zštip, 71/08, 73/08, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 96/12 – ZPIZ-2).

Starševsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 90 % osnove. Nadomestilo znaša 100 %, kadar osnova ne presega 763,06 evrov (višina minimalne plače).

Starševsko nadomestilo se izplačuje najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec na osebni račun upravičenca.

Izplačilo starševskega nadomestila ne more biti višje od dvakratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov, niti ne more biti nižje od 55 % minimalne plače v Republiki Sloveniji. Izjema je porodniško nadomestilo, pri katerem višina navzgor ni omejena.

 

Pri uveljavljanju pravice do starševskega nadomestila morate biti pozorni:

·    posamezna vrsta starševskega nadomestila se uveljavlja skupaj s pravico do posamezne vrste starševskega dopusta, in sicer v istih rokih, ki veljajo za uveljavljanje pravice do posamezne vrste starševskega dopusta

4.3.        Pravice iz naslova krajšega delovnega časa

 

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

·    eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka

·    eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka

·    eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, pri čemer je eno leto izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neprenosljivo za vsakega od staršev.

Te pravice veljajo tudi za enega od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.

Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada enemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu (velja od 1. 1. 2007).

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu. Na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.

Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.

Pravica se prizna z dnem, ko eden od staršev začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če je pravico uveljavljal najkasneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve popolne vloge.

Pravica traja do izteka v pogodbi o zaposlitvi določenega obdobja, v katerem bo eden od staršev delal krajši delovni čas od polnega, vendar ne dlje kot do tretjega leta starosti otroka oziroma do 18. leta  starosti otroka, če neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka.

Na podlagi priznane pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti center za socialno prijavi upravičenca v zavarovanje.

Pri uveljavljanju pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa morate biti pozorni:

·    Pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti se uveljavlja najkasneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom, in sicer pri  centru za socialno delo, pri katerem je bila oziroma bi bila materi priznana pravica do porodniškega dopusta.

·    K vlogi  morate priložiti pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega, iz katere je razvidno obdobje, v katerem delate krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.

·    Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do 18. leta starosti otroka, morate vlogi priložiti tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta. Na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije pridobi center za socialno delo mnenje zdravniške komisije, na podlagi katere odloči.

4.4.        Pravica do plačila prispevkov zaradi zapustitve trga dela

 

Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, s katerimi ima skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je bil zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. 

 

Za uveljavljanje te pravice mora stranka vložiti vlogo na pristojnem centru za socialno delo, kateri mora priložiti:

·    potrdilo vlagatelja in otrok, da so državljani RS in imajo skupno stalno prebivališče v RS

·    potrdilo Zavoda za zaposlovanje o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb ali odpoved pogodbe o zaposlitvi

·    rojstne liste otrok

·    potrdilo, da otroci izpolnjujejo pogoje iz 70. člena ZSDP (potrdilo o šolanju)

4.5.        Družinski prejemki

 

4.5.1.     Starševski dodatek

 

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Mati ima pravico do starševskega dodatka od rojstva otroka dalje:

·    če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v republiki Sloveniji

Oče ima pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati, če mati:

·    zapusti otroka

·    trajno ali začasno ni sposobna za samostojno življenje in delo (na podlagi mnenja pristojnega zdravnika) 

·    umre.

V tem primeru se pravica skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče pridobi pravico do starševskega dodatka.

Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita že pred uveljavljanjem pravice do starševskega dodatka.

Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Trajanje pravice se skrajša za toliko dni, kolikor sta jih starša že izrabila.

 

Pravice do starševskega dodatka nima:

·    oče, mati ali druga oseba, ki prejema nadomestilo plače po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih oziroma drugih zakonih oziroma delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu

·    otrokova mati ali oče, katere zakonec oziroma zunajzakonski partner prejema nadomestilo za nego in varstvo otroka za istega otroka.

Trajanje pravice do starševskega dodatka

Pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka, če se pravico uveljavlja v zgoraj navedenih rokih (30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka). Če se pravico uveljavlja kasneje kot v navedenih rokih, se pravica prizna od prvega dne naslednjega meseca, ko je vloga vložena in traja dokler otrok ne dopolni 365 dni starosti.

Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

 

Center za socialno delo upravičence do starševskega dodatka prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.


 

Primer: Mati rodi 10. marca 2004:

1.   če uveljavlja pravico najkasneje 30 dni po rojstvu otroka (to je do vključno 9. aprila 2004), se ji pravica prizna z dnem rojstva otroka in traja 365 dni (do vključno 9. marca 2005)

2.   če pravice ne uveljavlja v zgornjem roku, ampak na primer 10. aprila 2004, se pravica prizna od 1. maja 2004 do vključno 9. marca 2005 - traja torej le 313 dni.


 
Višina starševskega dodatka

 Starševski dodatek znaša 252,04€.

Uveljavljanje pravice do starševskega dodatka

 

Pravico uveljavlja mati, pod zgoraj navedenimi pogoji pa tudi oče oziroma druga oseba, na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno prebivališče.

Obrazec za uveljavljanje pravice in informacije so na voljo:

·    na centru za socialno delo

Roki za uveljavljanje pravice do starševskega dodatka:

·    Mati uveljavlja pravico:

o  30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da pridobi pravico z dnem rojstva otroka, torej v celotnem trajanju 365 dni

o  če uveljavlja pravico po tem roku, se pravica prizna od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

·     Oče uveljavlja pravico:

o  najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog za pridobitev pravice

o  če uveljavlja pravico po tem roku, se pravica prizna od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

·    Druga oseba uveljavlja pravico:

o  kadarkoli do 365 dni starosti otroka.

Način uveljavljanja starševskega dodatka

Pravico do starševskega dodatka lahko uveljavlja eden od staršev otroka sam, lahko pa za istega otroka po 78. dnevu starosti otroka tudi oba starša, če o tem skleneta pisni dogovor, v katerem tudi natančno določita obdobje koriščenja. Dogovor skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka predložita centru za socialno delo.

Če se starša ne moreta dogovoriti, kdo bo koristil pravico do starševskega dodatka ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center za socialno delo in pri tem upošteva koristi otroka.

Če uveljavlja starševski dodatek le eden od staršev, v vlogi izjavi, da uveljavlja pravico do starševskega dodatka v dogovoru z drugim od staršev sam.

  

4.5.2.     Pomoč ob rojstvu otroka

 

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca.

Upravičenci do pomoči ob rojstvu otroka

Premoženjski cenzusa za pravico do pomoči ob rojstvu otroka je postavljen na raven 6. razreda otroškega dodatka, kar znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oz. 631,93 evra na družinskega člana. Pravico uveljavljata mati ali oče po rojstvu otroka.

Višina pomoči ob rojstvu otroka


Pomoč ob rojstvu otroka od 1. julija 2011 znaša 280,75 evrov. Znesek se usklajuje dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.


Uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka


Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji.

 

4.5.3.     Dodatek za veliko družino

 

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma dokler so jih starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja (največ 26 let).
 
Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev
, pod pogojem, da ima eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji in izpolnjuje premoženjski cenzusa, ki znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oz. 643,46 evra na družinskega člana. Pravico ima tudi druga oseba, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.
 
Dodatek za družino s tremi otroki znaša 395 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 480 evrov. Dodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku. 
  

Pravica se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine:

  • za vse vlagatelje vloge za otroški dodatek oziroma vloge ob povečanju števila otrok v družini center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti in NI TREBA VLAGATI posebne vloge
  • tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka ali jim pravica do otroškega dodatka ne pripada, morajo vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino v tekočem letu za tekoče leto
  • če se staršem s tremi otroki v tekočem letu število otrok v družini poveča, so upravičeni do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki, pri čemer morajo vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo, razen če so upravičeni do otroškega dodatka (v tem primeru center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino za razliko po uradni dolžnosti).

 

4.5.4.     Dodatek za nego otroka

 

Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. 

 

Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki od 1. julija 2011 znaša 101,05 evrov, za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranega otroka pa 202,17 evrov.

 

4.5.5.     Delno plačilo za izgubljeni dohodek

 

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.

 

To pomeni, da eden od staršev (mati ali oče otroka) bodisi zapusti dosedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan, ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb na območni enoti Zavoda RS za zaposlovanje zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali težke gibalne oviranosti, torej najtežje stopnje motnje oziroma oviranosti otroka.

 

Eden od staršev (mati ali oče otroka), v tem primeru prejema nadomestilo plače v višini minimalne plače (v primeru 4-urnega delavnika nadomestilo plače v višini polovične minimalne plače), po zakonu pa mu pripada tudi dodatek za nego otroka in najverjetneje tudi otroški dodatek.

 

Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek pa je namenjena tudi enemu od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno oziroma težjo gibalno oviranostjo. V tem primeru torej mati ali oče otroka dobi pravico tudi, če ima dva ali več otrok, četudi nimata oziroma nimajo najtežje motnje v razvoju.

 

Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da sta tako otrok kot starš državljana Republike Slovenije in da imata v Republiki Sloveniji tudi stalno prebivališče. Pravica velja, dokler niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma največ tri mesece po smrti otroka. Če je otrok iz kakršnegakoli razloga v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali če je v rejništvu, starši ne morejo uveljavljati te pravice.

 

Uveljavljanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek

 Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred predvidenim prenehanjem delovnega razmerja oziroma najkasneje 60 dni po prenehanju delovnega razmerja (ali izbrisa iz registra brezposelnih oseba ali začetka dela s krajšim delovnim časom) na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo (ne sme biti starejša od šestih mesecev) in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka njegovega transakcijskega računa. Na podlagi mnenja zdravniške komisije center za socialno delo vlagatelju izda odločbo.

 

 

 

 

 

 

 

Copyright 2011. Joomla 1.7 templates. Center za socialno delo Ljubljana, enota Logatec