5. Pravice iz javnih sredstev

5.1.       Otroški dodatek. 1

5.2.       Državna štipendija. 6

5.3.       Znižano plačilo vrtca. 8

5.4.       Varstveni dodatek. 8

5.5.       Subvencija malice za dijake in študente. 10

5.6.       Subvencija kosila za učence. 10

5.7.       Oprostitev plačila socialno varstvenih storitev. 10

5.8.       Prispevek k plačilu družinskega pomočnika. 10

5.9.       Subvencija najemnine. 10

5.10.     Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. 10

5.11.     Pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. 10

 

5.    Pravice iz javnih sredstev

 

5.1.           Otroški dodatek

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. 

Pravico do otroškega dodatka uveljavljate pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina dejansko prebiva (če imajo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih).

Pravico uveljavljate na enotni Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Vložite jo lahko osebno ali po pošti.

 

Ponovno uveljavljanje otroškega dodatka in subvencije vrtca

Če ponovno uveljavljate pravico do otroškega dodatka/subvencije vrtca (ste upravičenec do pravice in jo želite podaljšati) lahko vložite vloga za ponovno uveljavljanje pravice do otroškega dodatka/subvencije vrtca.

 

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 22. členu določa, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke.

Otroški dodatek ne pripada za otroka, ki:

  • je v delovnem razmerju ali opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost,
  • je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,
  • je v rejništvu,
  • je sklenil zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti,
  • ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
  • ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena pri centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.

Posebni pogoji za uveljavitev pravice do otroškega dodatka:

  • Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni, in za otroka, ki je v rejništvu, center za socialno delo (CSD) pri odločanju upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka. Vlagatelj je upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih 12 mesecih preživel v družini najmanj 91 dni. Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno s številom dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroški dodatek ni dodeljen za več kot 183 dni.
  • Za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, se v primeru, da preživnina ni dogovorjena ali določena, pravica do otroškega dodatka vseeno prizna, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti. Izjemoma lahko CSD v otrokovo korist odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija CSD, iz katerega je razvidno, da preživnine ni mogoče urediti ali plačila preživnine ni mogoče izterjati (na primer zaradi nasilja v družini).

 

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.

Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji. Novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka je treba vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, kar je razvidno iz izreka odločbe o pravici do otroškega dodatka.


 

Primer: Mati 9. 12. 2011 prvič vloži vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka za svojo 12-letno hči.


Pravica se ji ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev prizna od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012. Novo vlogo mora vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, torej najkasneje do 31. 12. 2012. Če bo mati vlogo vložila 1. 1. 2013, bo pravica prekinjena in ji bo lahko ponovno priznana šele s prvim dnem naslednjega meseca, in sicer za dobo enega leta, torej od 1. 2. 2013 do 31. 1. 2014. V januarju 2013 pa ne bo upravičena do otroškega dodatka.

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.

Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

 

dohodkovni

razred

povprečni mesečni dohodek na osebo

(v % in evrih)

znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18 leta (v evrih)

znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18 leta (v evrih)

1. otrok

2. otrok

3. in naslednji otrok

1. otrok

2. otrok

3. in naslednji otrok

1

do 18 %

do 177,73

114,31

125,73

137,18

168,31

179,73

243,55

2

nad 18 % do 30 %

nad 177,73 do 296,22

97,73

108,04

118,28

142,73

153,04

206,88

3

nad 30 % do 36 %

nad 296,22 do 355,46

74,48

83,25

91,98

110,48

119,25

162,89

4

nad 36 % do 42 %

nad 355,46 do 414,70

58,75

67,03

75,47

85,75

94,03

128,58

5

nad 42 % do 53 %

nad 414,70 do 523,32

43,24

50,45

57,63

61,24

68,45

92,94

6

nad 53 % do 64 %

nad 523,32 do 631,93

27,40

34,29

41,14

39,10

45,99

64,05

Zneski otroškega dodatka se usklajujejo dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

 

  •  Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 10 % povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred. Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev dejansko ne prejema prejemkov za preživljanje.
  • Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %.

 

Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otroka, lahko center odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju. Otroški dodatek, se tako izplača v obliki konkretnih dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.

Center odloči o materialni obliki prejemkov, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti in podobno.

 

Upoštevajo se vsi dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), razen tisti, ki so namenjeni kritju posebnih potreb (na primer dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino,…). Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine.

Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven preteklega leta.

Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema več (zaradi izgube zaposlitve se na primer ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.

Dohodki, ki se upoštevajo:

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužek in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • otroški dodatek,
  • denarna socialna pomoč, razen izredne denarne socialne pomoči,
  • varstveni dodatek,
  • državne štipendije (brez dodatkov),
  • dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
  • dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.

Premoženje, ki se upošteva:

  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila,
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denrana sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne na primer plača),
  • drugo premično premoženje.

Premoženje, ki se ne upošteva:

  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
  • vsako osebno vozilo oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,
  • vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalne plače,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja,
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Premoženje se upošteva tako, da se dohodkom vlagatelja in njegove družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na dan vložitve vloge), če bi imeli znesek v vrednosti premoženja, položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

 

Ugotavljanje primernosti stanovanja

Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upoštevajo osebe v skladu z četrto točko 3. člena ZUPJS, to so tiste osebe (družinski člani), katerih materialni položaj se upošteva po ZUPJS.

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja.

Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše:

 

1-članska družina

60 m2

2-članska družina

90 m2

3-članska družina

110 m2

4-članska družina

130 m2

5-članska družina

150 m2

6-članska družina

170 m2

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

 

Upravičenec mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je zanjo izvedel.

Upravičenec do otroškega dodatka mora centru za socialno delo v osmih dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel, sporočiti samo naslednje spremembe, ki pri teh pravicah vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja:

  • sprememba števila oseb (npr. rojstvo otroka, sklenitev ali razveza zakonske zveze, nastanek ali prenehanje zunajzakonske skupnosti, smrt)
  • sprememba vzgojno-izobraževalnega oziroma visokošolskega zavoda
  • sprememba statusa učenca, dijaka ali študenta
  • sprememba kraja stalnega prebivališča
  • izguba ali začetek prejemanja dohodka iz dela (npr. plača, denarno nadomestilo za primer brezposelnosti pokojnina,…).

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od nastanka spremembe ali od dneva, ko je zanjo izvedel, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.

 

5.2.           Državna štipendija

Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev. Hkrati pa je njen namen vzbuditi odgovornost upravičencev za šolanje in študij ter skrajšati dobo študija. Je dopolnilni prejemek, namenjen za kritje stroškov, ki nastanejo z izobraževalnim procesom.

 

Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki:

  • so starejši od 18 let,
  • so državljani Republike Slovenije,
  • izpolnjujejo druge pogoje po 9. členu Zakona o štipendiranju,
  • njihov povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v preteklem letu ne presegajo 64 % neto povprečne plače na družinskega člana v istem obdobju (do šolskega leta 2013/2014 je cenzus 53 % neto poprečne plače na družinskega člana).

Državno štipendijo za izobraževanje v tujinilahko dobi državljan Republike Slovenije, če se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe.

 

Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v naslednje dohodkovne razrede:  

dohodkovni razredi

povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače

osnovni znesek državne štipendije v evrih

1

do 30 %

190

2

nad 30 % do 36 %

160

3

nad 36 % do 42 %

130

4

nad 42 % do 53 %

100

5

nad 53 % do 64 %*

70

* Do šolskega leta 2013/2014 je cenzus 53 % (in ne 64 %) neto poprečne plače na družinskega člana).

 

K osnovni višini državne štipendije lahko upravičenec pridobi naslednje dodatke:

  • dodatek za vrsto in področje izobraževanja
  • dodatek za učni ali študijski uspeh
  • dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča
  • dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami

 

Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja. Izplačujejo se mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačujejo. Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, pogoj glede cenzusa in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo.

Državna štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto. Štipendist je upravičen do prejemanja državne štipendije v času podaljšanega absolventskega staža, če v času absolventskega staža ni prejemal državne štipendije ali kakšne druge štipendije (upravičenost za dobo 12 mesecev). Do izteka absolventskega staža oziroma do izteka podaljšanega absolventskega staža je štipendist dolžan štipenditorju predložiti ustrezno dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja (diplomo).

 

Izplačilo državne štipendije v enkratnem znesku

Državno štipendijo je mogoče izplačati v enkratnem znesku, vendar največ do višine dvanajstih mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini in to izobraževanje ni krajše od enega semestra po pravilih izobraževalne institucije, kjer se štipendist izobražuje.


Državna štipendija je mogoče izplačati v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto, tudi v primeru, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim ali študijskim programom.

 

Štipendijsko razmerje miruje, če:

  • štipendist ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik (razen, če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov - bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj 2 meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih ali študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista - ali zaradi starševstva - uveljavlja lahko le tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek) ali
  • dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, preseže cenzus za pridobitev štipendije,
  • upravičenec, ki je štipendijo pridobili po ZŠtip, 1. 1. 2012 (ob začetku uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS) še ni star 18 let (v tem primeru štipendijsko razmerje miruje do izpolnitve starostnega pogoja za pridobitev državne štipendije po ZUPJS, torej do 18. leta).

 

Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, ko:

  • štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo,
  • sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
  • izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,
  • spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
  • štipendijo pridobi na podlagi posredovanja neresničnih podatkov,
  • če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.

 

Vračilo državne štipendije

Štipendist je dolžan vrniti državno štipendijo v primeru prenehanja štipendijskega razmerja za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, in sicer skupaj z obrestmi. Če je štipendijo pridobil na podlagi posredovanja neresničnih podatkov, eno leto od dokončne odločbe o vračilu štipendije ne more uveljaviti pravice do državne štipendije.

Vlogo za državno štipendijo lahko  pri pristojnem centru za socialno delo oddajo polnoletni dijaki in študenti. Pravica do državne štipendije se prizna z naslednjim mesecem po oddaji vloge.

 

5.3.           Znižano plačilo vrtca

Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ter zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Staršem pripada pravica do znižanega plačila vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, podeli pa se za obdobje enega koledarskega leta ali do spremembe dejstev in okoliščin, ki vplivajo na priznanje pravice.

 

Višina plačila vrtca  se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo.

Starši, ki imajo v vrtcu dva ali več otrok, z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ plačajo 30 % plačila za drugega otroka, ki jim je določeno kot znižano plačila vrtca, za vsakega nadaljnjega otroka pa so oproščeni plačila vrtca. 

Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca (in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji), vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici (77 %).

 Z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ starši za drugega otroka plačajo 30 % plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačila vrtca. Z odločbo, s katero center za socialno delo odloči o znižanem plačilu vrtca, odloči tudi o oprostitvi plačila vrtca za tretjega in vsakega naslednjega  otroka. Če pa se tretji ali vsak naslednji otrok vključi v vrtec po izdaji odločbe, center o tem odloči s posebno odločbo.

Starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, plačujejo polno ceno programa, v katerega je vključen otrok.

 

Posebne okoliščine

Center za socialno delo lahko v izjemnih primerih, kjer bi plačilo programa vrtca ogrozilo socialno varnost oseb ali iz drugih pomembnih razlogov, določi nižje plačilo za vrtec. Pri tem morajo biti posebej opredeljeni razlogi za neugoden socialni in materialni položaj osebe, na katere oseba ne more vplivati, jih pa je ob strokovni pomoči centra za socialno delo pripravljena začeti odpravljati, v dogovorjenem roku in na dogovorjen način.

 

5.4.           Varstveni dodatek

Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin,…) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.


Upravičenci


Do varstvenega dodatka so upravičeni:

  • državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • osebe, ki lahko denarno socialno pomoč in varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in so:
  • trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali starejše nad 63 let (ženska) oz. nad 65 let (moški) in niso delovno aktivni in
  • so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bile upravičene do denarne socialne pomoči ali
  • če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

 

Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 450,54 evrov (cenzus po ZSVarPre) oziroma 449,80 evrov (cenzus po interventnem zakonu v letu 2012, po ZUJF do 31.12.2014).

Primeri višine cenzusa za varstveni dodatek za najbolj pogoste tipe družin, ki bi lahko bile upravičene do varstvenega dodatka: 

  • dvočlanska družina:
                     -
    oba člana izpolnjujeta pogoje za varstveni dodatek: 675,82 evrov (po ZSVarPre) oziroma 

                       673,40 evrov (po interventnem zakonu v letu 2012)
                     - samo en družinski član izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek: 514,08 evrov (po ZSVarPre)

                       oziroma 483,60 evrov (po interventnem zakonu v letu 2012)

  • tričlanska družina:

                     - eden od staršev izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek, drugi je aktivni iskalec zaposlitve,

                       otrok je star 25 let in ima status študenta: 716,25 evrov (po ZSVarPre) oziroma 691,60 evrov

                       (po interventnem zakonu v letu 2012).

Upoštevajo se dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), prejeti v zadnjih 3, 4 – 12 mesecih ali 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.

 

Premoženje, ki se upošteva

Upošteva se vse premično in nepremično premoženje (osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika, drugo premično premoženje).

 

Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,…) ali obremeniti. Varstveni dodatek je tudi prejemek, ki se upošteva pri dedovanju po osebi, ki ga je prejemala. To pomeni, da se višina premoženja, ki se deduje, zmanjša za višino prejetega varstvenega dodatka; če pa dediči prejeto pomoč vrnejo, dedujejo celotno premoženje.

 

5.5.           Subvencija malice za dijake in študente

5.6.           Subvencija kosila za učence

5.7.           Oprostitev plačila socialno varstvenih storitev

5.8.           Prispevek k plačilu družinskega pomočnika

5.9.           Subvencija najemnine

5.10.       Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev

5.11.       Pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje

 

Copyright 2011. Joomla 1.7 templates. Center za socialno delo Ljubljana, enota Logatec