2 . Javna pooblastila


2.1.       Svetovalni razgovor ob prenehanju zakonske zveze. 1

2.2.       Urejanje preživnine. 2

2.3.       Rejništvo. 3

2.4.       Posvojitve. 4

2.5.       Skrbništvo nad mladoletnimi5

2.6.       Privolitev odtujitve ali obremenitve otrokovega premoženja - odobritev pravnih poslov. 5

2.7.       Varstvo odraslih. 6

2.8.       Materialne pomoči7

 

2.    Javna pooblastila

2.1.           Svetovalni razgovor ob prenehanju zakonske zveze

Razveza zakonske zveze je mogoča s tožbo ali  s sporazumnim predlogom.Tožbo ali sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze poda stranka na Okrožnem sodišču v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana.

Tožbo za razvezo zakonske zveze vloži zakonec, ki meni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna. Osnutek tožbe lahko dobite na Centru za socialno delo Logatec in jo napišete sami. V tožbi mora tožeča stranka predlagati, kateremu od staršev naj se zaupajo ml. otroci v vzgojo in varstvo in predlog glede višine preživnine in potekanja osebnih stikov.

Sporazumni predlog za razvezo zakonske  zveze lahko vložita zakonca, ki sta se predhodno sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju mld. otrok ter potekanju stikov, delitvi premoženja, preživljanju zakonca (v primeru nepreskrbljenega zakonca) in  o tem kateri bo ostal najemnik stanovanja.  Osnutek  sporazumnega predloga lahko dobite na Centru za socialno delo Logatec. 

Sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze zakonca vložita na sodišče in priložita izvršljivi notarski zapis o delitvi skupnega premoženja.

Sodišče pošlje tožbo za razvezo zakonske zveze ali sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze, kadar so v družini mld. otroci, centru za socialno delo, da opravi svetovalni razgovor.

Namen svetovalnega razgovora, je doseči dogovor urejanju življenja ob razpadu zakonske zveze in pomoč družini ter posamezniku v novi situaciji.

V primeru tožbe se mora svetovalnega razgovora obvezno udeležiti tožeča stranka, v primeru sporazumnega predloga  pa oba zakonca, v nasprotnem primeru se šteje, daje tožba oz. predlog umaknjen.

Center za socialno delo sodišču pošlje poročilo o poteku svetovalnega razgovora in mnenje glede zaupanja mld. otrok in potekanja stikov. Sodišče v sodbi odloči  o zaupanju otrok, stikih in višini preživnine, ki jo mora plačevati tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani, ter o preživnini zakonca, če jo je zahteval.

V primeru razveze zakonske zveze s tožbo sodišče razveže zakonsko zvezo, ne razdeli pa skupnega premoženja, v kolikor se zakonca o tem ne uspeta sporazumeti, je potrebno vložiti tožbo o delitvi skupnega premoženja na pristojno sodišče.

2.2.           Urejanje preživnine

Po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so starši dolžni preživljati svoje otroke do 18 leta, če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola  vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po doseženi polnoletnosti, vendar največ do 26. leta starosti otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner. Preživnino se ureja v primeru, kadar starša ne živita  več  v partnerski zvezi in je urejeno očetovstvo otroka.

Višina preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in po zmožnostih zavezanca in mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Zajemati mora zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih potreb otroka. Pravici do preživnine se ni moč odpovedati.

Center za socialno delo pomaga staršema, ki ne živita skupaj ali ne bosta več živela skupaj, da se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok.

Če se starša sporazumeta o preživnini, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka predlog zavrne. V kolikor med staršema ne pride do sporazuma  odloči o višini preživnine sodišče na zahtevo enega od njiju  ali obeh.

Preživnina se   usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov  v R. Sloveniji, objavljen vsakokrat v Uradnem listu, o čemer sta upravičenec in zavezanec obveščena s strani centra za socialno delo.

Preživnino, ki jo je polnoletni otrok zavezan plačevati staršem in preživnino med zakoncema se lahko sklene v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

Upravičenec je po 18. letu starosti dolžan centru za socialno delo  do konca meseca januarja predložiti potrdilo o šolanju in obvestiti, kje se redno šola.

Sprememba višine preživnine

Zavezanec in upravičenec lahko zahtevata znižanje, zvišanje ali ukinitev preživnine na sodišču, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

Neplačevanje preživnine

V kolikor zavezanec za plačilo preživnine le-te redno in v celoti ne plačuje, ga  po prejemu te informacije s strani centra najprej opozorimo na njegove preživninske obveznosti in posledicami neplačevanja preživnine. Eden od instrumentov, ki ga je država sprejela z namenom zagotovitve čim večje odgovornosti preživninskih zavezancev do preživninskih upravičencev (otrok),  je tudi kazenski pregon neplačnikov preživnine.

Za kaznivo dejanje neplačevanja preživnine je odgovoren, kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel. Končni cilj kazenskega pregona po 194. členu Kazenskega zakonika ni kaznovanje neplačnikov z zaporno kaznijo, temveč izpolnitev njihovih materialnih obveznosti do otrok.

Upravičenca napotimo, da vloži Predlog za izvršbo preživninske terjatve na pristojno Okrajno sodišče. (obrazec št. 7.98a, ki se kupi v DZS).

Če eden od staršev ne skrbi več za preživljanje otroka, je z Zakonom o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS (Uradni list RS, št. 78/2006 - uradno prečiščeno besedilo) urejeno tudi izplačevanje nadomestil preživnin ob izpolnjenih zakonskih pogojih, Zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine (obr., DZS  8,42 ) se vloži na Jamstveni in preživninski sklad.

 

V primeru, da zavezanec biva v tujini, je potrebno vložiti zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

 

2.3.           Rejništvo

Po odločitvi, da se določenega otroka namesti v rejniško družino, je naloga centra za socialno delo, da med rejniki, ki imajo dovoljenje, izbere rejniško družino, ki ustreza potrebam otroka. Z izbranim rejnikom center sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Čas namestitve otroka v rejniško družino je odvisen od potreb otroka po namestitvi.

Po namestitvi vsakega otroka v rejništvo center za socialno delo oblikuje skupino, ki načrtuje in spremlja rejništvo za posameznega otroka. V okviru tako imenovane  individualne projektne skupine se pripravi konkretni načrt izvajanja rejništva, ki se po potrebi spreminja in prilagaja, spremlja se otrokov čustveni razvoj in vedenje, njegovo zdravje, odnose v rejniški družini, odnose z matično družino, odnose z vrstniki, ipd. V skupini se sprejemajo tudi dogovori o konkretnih nalogah posameznih članov individualne projektne skupine ter se dogovarjajo stiki. Socialna delavka otroka je dolžna zagotavljati, da so vsi člani individualne projektne skupine seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami glede posameznega rejništva.

Naloga centra za socialno delo je torej, da spremlja izvajanje rejniške dejavnosti, ves čas sodeluje z rejniško družino, otrokom ter njegovo biološko družino. Pri tem je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva.

 

Rejniška pogodba

Za vsakega rejenca oziroma rejenko morata center za socialno delo, v čigar pristojnost sodi otrok, in rejnica oziroma rejnik skleniti pisno rejniško pogodbo. V rejniški pogodbi se določijo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zlasti pa obseg oskrbe rejenca, višino in način plačevanja rejnine, način in rok prenehanja rejniške pogodbe ter morebitne posebnosti rejništva v posameznem primeru.

 

Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic

Rejnik se lahko odloči, ali bo rejniško dejavnost opravljal kot edini poklic ali pa bo to izvajal poleg svojega poklica in sklenjenega delovnega razmerja. Ne glede na ta status, so dolžnosti rejnika v razmerju do rejenca enake.
Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti določa, da lahko rejnik/ca izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pod pogojem:

  • da ni v delovnem razmerju ali družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, ne sme opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen/a v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in
  • izpolnjevati mora normativ - istočasno mora imeti nameščene tri rejence.

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Rejnik je dolžan omogočati in vzpodbujati stike med rejencem in starši, razen v primeru, ko so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.
 
Rejnik mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo imenuje center za socialno delo, in se najmanj enkrat na pet let udeleževati obveznih usposabljanj. V obvezna usposabljanja se je dolžan vključiti tudi sorodnik otroka, če izvaja rejništvo.

 

2.4.           Posvojitve

V Republiki Sloveniji otroci uživajo posebno varstvo in skrb, kar izhaja že iz Ustave Republike Slovenije. Del tega posebnega varstva in skrbi je tudi pravna ureditev posvojitev. Posvojitev ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR-UPB1), ki določa samo popolno posvojitev, s katero se posvojenec popolno izloči iz družine naravnih staršev ter preide v družino posvojitelja. Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih staršev in do drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki nastanejo enaka razmerja kot med sorodniki. Posvojitev se ne more razvezati, posvojitelji pa se v matični register vpišejo kot posvojenčevi starši.

Posvojiti se sme samo mladoletna oseba, to je oseba mlajša od 18 let. Za posvojitev osebe, ki je starejša od 10 let, je potrebno njeno soglasje.

Otroka lahko posvoji  le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od posvojenca, razen v kolikor se izjemoma ugotovi, da bi bila posvojitev za otroka koristna, če ta predpisana starostna razlika ni izpolnjena. Posvojitelj je lahko le ena oseba, razen če sta posvojitelja zakonca. Zakonca lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca.

Posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata in sestre. Skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje.

  • oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica
  • oseba, za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca
  • oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist
  • oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ali ki je tako duševno prizadeta ali bolna, da utegne  spraviti posvojenčevo zdravje in življenje v nevarnost

V posvojitev se sme dati samo otrok, čigar starši so neznani ali že leto dni neznanega bivališča ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev. Ni potrebna privolitev starša, ki mu je bila odvzeta roditeljska pravica, ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje. V posvojitev se sme dati tudi otrok, ki nima živih staršev. Posvojitev je mogoče po poteku enega leta od izpolnitve katerega od teh pogojev. Navedeni rok ščiti predvsem roditeljsko pravico naravnih staršev.

V Republiki Sloveniji so za odločanje o posvojitvi pristojni centri za socialno delo, ki so nosilci javnih pooblastil, kar pomeni, da v imenu države izvršujejo nekatere državne naloge. Postopek za posvojitev začne center za socialno delo po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja. 

Pri posvojitvah pa je potrebno vedeti, da gre vedno za edinstveno situacijo, pri čemer mora biti osnovno vodilo, da se otroku iščejo najbolj primerni nadomestni starši (glede na njegove potrebe, starost, druge okoliščine) in ne obratno, zato je »čakalna doba« lahko zelo različna. Tudi vsi možni posvojitelji niso pripravljeni sprejeti vsakega otroka, kar je seveda njihova legitimna pravica.

2.5.           Skrbništvo nad mladoletnimi

Namen skrbništva je zaščita pravic in koristi otroka, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo. Otroka postavi center pod skrbništvo s ciljem poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otroka. Skrbnik je dolžan skrbeti za otroka enako kot starši, torej poskrbeti, da vsestranski osebnostni razvoj varovanca, da se usposobijo za samostojno življenje. Postopek prične center po uradni dolžnosti.

Postavitev skrbnika za poseben primer mld. otroku

Z namenom zaščite pravic in koristi otroka, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice v primeru spora med otrokom in starši, za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi in v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju (v postopku dedovanja, odtujitve, prodaje premoženja…) center mladoletnemu otroku, po uradni dolžnosti postavi skrbnika za poseben primer.

Pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer prejeme center najpogosteje s strani sodišča, ki vodi zapuščinski postopek, v katerem prihaja do navzkrižja interesov mladoletnih otrok in njihovih staršev.

 

2.6.           Privolitev odtujitve ali obremenitve otrokovega premoženja - odobritev pravnih poslov

Starši smejo odtujiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje, izobrazbe ali če to zahteva kakšna druga njegova korist.

Vlogo za odobritev pravnega posla lahko na centru podajo starši oz. zakoniti zastopnik otroka. V vlogi je potrebno natančno navesti, kaj predstavlja otrokovo premoženje, kateri del otrokovega premoženja bi želeli odtujiti oz. obremeniti in za katere otrokove potrebe bo denar porabljen.

Dokumenti, ki jih je potrebno priložiti k vlogi:

  • rojstni list otroka
  • dokazilo o lastništvu premoženja
  • osebni dokument zakonitega zastopnika
  • izjava otroka, ki že razume posledice pravnega posla

Center izda odločbo in preveri, ali je bila kupnina res namensko porabljena. Z odločbo se zaveže zakonitega zastopnika, da poroča centru o realizaciji pravnega posla.

Za vlogo in določbo je potrebno plačati upravno takso.

 

2.7.           Varstvo odraslih

2.7.1.        Naloge za preprečevanje nasilja v družini

2.7.2.        Obravnava odraslih storilcev kaznivih dejanj

2.7.3.        Priznanje statusa odrasle invalidne osebe

2.7.4.   Skrbništvo

Polnoletne osebe, katerim sodišče odvzame poslovno sposobnost (delno ali v celoti), postavi center pod skrbništvo ter jim določi skrbnika. Skrbništvo obsega skrb za osebo varovanca v obsegu oskrbe, zdravljenja in usposabljanja za samostojno življenje, kot tudi skrb za premoženjske in druge koristi. V nepravdnem postopku pred sodiščem lahko center postavi osebi, zoper katero se je začel postopek, začasnega skrbnika, katerega funkcija preneha, ko sodišče odloči o odvzemu poslovne sposobnosti in center postavi stalnega skrbnika ali ko postane pravnomočna odločba, da ni pravne podlage za odvzem poslovne sposobnosti.

Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna. Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoženje. Najmanj enkrat letno (najkasneje do 15.02. v letu za preteklo leto), je skrbnik dolžan poročati centru za socialno delo o svojem delu. Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti njegove premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo.

Center za socialno delo postavi skrbnika za poseben primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika (urejanje domskega varstva, sprejemanje poštnih pošiljk, ipd). Pri tej obliki skrbništva ni namen skrb za osebo v celoti, temveč je namenjeno varstvu v omejenem obsegu, v določeni smeri ali za razrešitev sporne situacije. Ta oseba ni postavljena pod skrbništvo, saj ji ni odvzeta poslovna sposobnost, temveč se ji samo postavi skrbnika za določeno nalogo in/ali  postopek, v katerem skrbnik ščiti njen pravni interes.

Postopek postavitve skrbnika vodi center za socialno delo po uradni dolžnosti, kadar izve, da je potrebno nekoga postaviti pod skrbništvo. Sam postopek je nujen, zato center za socialno delo takoj ukrene vse, kar je potrebno za varstvo osebnosti ter njegovih pravic in koristi.

Pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer lahko dajo:

  • matičar, upravni in drugi organi
  • najbližji sorodniki, člani gospodinjstva, sosedje ter drugi

Predložiti je potrebno sledeče dokumente: osebni dokument osebe, ki potrebuje skrbnika za poseben primer, zdravnika specialista, iz katerega je razvidno, da oseba ne more varovati  svojih pravic in koristi.

Če oseba lahko izrazi svojo voljo, lahko pooblasti drugo osebo, tudi če pooblastilo sama fizično ne zmore napisati/podpisati. Pooblastilo se podpiše pri notarju. Notarji overijo pooblastilo tudi na domu stranke.

Center za socialno delo izda odločbo, v kateri določi obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic.

 

2.7.5.        Uporabniki s težavami v duševnem zdravju

2.8.           Materialne pomoči

2.8.1.        Denarne socialne pomoči

2.8.2.        Starševsko varstvo in družinski prejemki

Povezava:  Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo CSD http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/katalog_pooblastila_csd_jul08.pdf

Copyright 2011. Joomla 1.7 templates. Center za socialno delo Ljubljana, enota Logatec